Filipini


Državo v jugovzhodni Aziji, ki leži v tropskem zahodnem Tihem oceanu sestavlja 7.107 otokov, od tega jih je poseljenih približno 2770. Največja otoka Luzon in Mindanao, zavzemata dve tretjini ozemlja. Večina otokov je goratih z ozkimi obalnimi ravninami, le Luzon ima obsežno, gosto poseljeno ravnino v osrednjem delu. Ognjenik Apo na Mindanau je z 2954 metri najvišji vrh v državi. Pogosti so potresi, vulkanski izbruhi in tajfuni. Podnebje je tropsko oceansko z visoko vlažnostjo, visokimi temperaturami in obilico dežja. Glavna gospodarska panoga je kmetijstvo. Gojijo predvem riž, koruzo, kokosove orehe, sladkorni trs, ananas in banane.

Najbolj neokrnjen in še vedno turistično neobljuden otok, je otok Palawan, kjer se boste lahko zares spočili na dolgih, belih, peščenih plažah, v senci kokosovih palm. Domačini vas lahko s čolnom popeljejo na izlete po malih rajskih otočkih, kjer se boste počutili kot v sanjah. Običajno je v izlet vključeno tudi kosilo na kakšnem od prelepih otočkov, kjer zakurijo ogenj, spečejo kakšno ribo, skuhajo riž in narežejo odlično tropsko sadje. Sama sem počitnikovala na severnem delu Palawana- El Nidu. 

Nekoliko bolj turistični kraji na Filipinih so otoki Cebu, Bohol, Borocay. Sama sem si potovanje organizirala nekako tako: Let v Manilo, kjer sem ostala natanko en dan, saj tu, razen ogleda kitajskega, prestižnega pokopališča, ki zgleda kot stanovanjska soseska, ni kaj veliko za početi. Omenjene grobnice iz marmorja, opremljene celo z vodovodom in straniščem in bogate z raznimi darovi, si lahko privoščijo samo bogati. Manila je namreč izjemno revno mesto, ogromno ljudi živi na cesti, v groznem pomanjkanju.

Takoj naslednje jutro sem poletela proti Palawanu, v El nido (z družbo Air Swift). Let je nekoliko dražji (okoli 120 eur), saj je to manjše letalo za okoli 50 potnikov. Pristali smo na majhnemu, makedamskemu letališču, kjer so nas pričakali domačini s tuk tuki in nas peljali do mesta, kjer sem povprašala za namestitev. Priporočali so mi Greenview resort, simpatične, cenovno ugodne, lesene hiške, na beli, peščeni plaži, z odlično restavracijo in prijaznim osebjem. Cena nočitve je bila okoli 35 evrov. Lastnik je starejši gospod, Anglež, ki se je preselil na Filipine. Tam sem ostala nekaj dni in se nato s kombijem odpravila proti jugu, na plažo Kaniloan, od koder peljejo čolni na majhen, rajski otok Cagnipa. Cesta je slaba, zato vožnja traja kar nekaj ur. Po nekaj dneh sem nadaljevala pot do Sabanga, kjer je park s podzemno jamo, ki si jo ogledate s čolni (Puerto Princesa Subterranean river) in pa tudi mangrovski gozd, kjer se ravno tako s čolnom popeljete po reki. S tem sem zaključila ogled tega dela Filipinov in se navdušena od lepot pokrajine, odpravila na letalšče Puerto Princesa, od koder sem odletela na otok Cebu in se nato s taxijem odpeljala na sever otoka, kjer so nas v prenatrpanem čolnu, skupaj z domačini in njihovimi priljubljenemi domačimi živalmi, petelini, peljali na otok Malapascua. To je manjši otok z belo peščeno plažo, kot vsi ostali na Filipinih, vendar kar odročen, zato bi ga zelo priporočala samo tistim, ki se potapljate, je namreč svetovno znana potapljaška destinacija.

Iz Cebuja sem se odpravila s trajektom na otok Bohol. http://bohollifetours.com/getting-to-tagbilaran-bohol.html

Otok Bohol je zares sanjski, s prelepo naravo, takoimenovanimi čokoladnimi hribčki (dvignjeni koralni grebeni, pokriti s travo, ki v sušnem obdobju, ker se trava posuši, postanejo rjavi) in  najmanjšimi opicami na svetu Tarzirji. Na jugu pa leži čudovit, z mostom povezan otok Panglao, kjer sem preživela nekaj nepozabnih dni. 

Iz letališča Tagbilaren na Boholu, sem nato odletela preko Manile na letališče Caticlan, od koder te s kombiji odpeljejo v pristanišče in nato s čolnom na otok Boracay. Nekaj let nazaj, ko sem bila tam, je bila predhodna rezervacija obvezna, lahko si sobo na Boracayu rezerviral tudi v agencijah v pristanišču, vendar bo bistveno višjih cenah. V vsakem primeru, omenjen otok je dobesedno raj na zemlji, vendar tudi temu primerno obljuden in turističen, priporočam, da bungalov ali sobo rezervirate čimpreje, kajti cene so vse prej kot ugodne. V kolikor je letalska vozovnica za Caticlan draga, lahko izberete malo bolj oddaljeno letališče Kalibo.

Boracay je bil zaključek mojega 5 tedenskega popotovanja po Filipinih, kamor se bom zagotovo še vrnila.

 

ZNAMENITOSTI VREDNE OGLEDA

Skupina otokov Palawan: Številni arhipelagi, karakterizirani kot kraški svet, se lahko pohvalijo z neštetimi rajskimi otočki, ki se klifasto dvigujejo visoko proti nebu. Turistično najbolj prepoznavni kraji, kot so El Nido, Port Barton, Coron in Tay Tay, so le del te odkrite lepote, neodkritega pa je še bistveno več. Na več kot 1300 otočkih živi približno 800.000 ljudi. 

  • “Underground river” – novo sedmo čudo sveta:  Je eden najbolj kompleksnih jamskih sistemov na svetu, ponaša se z 8,2 km dolgo plovno reko znotraj jame, ki se na koncu izliva v morje. Številni minerali, kristali, kamnite formacije in do 20 milijonov let stari fosili so le delček vsega bogastva. Park se bohoti z večimi vrstami tropskih gozdov, pestrim živalskim kopenskim, zračnim in podvodnim svetom, ki pa skupaj tvori celoto svetovnega čudesa. Odkrivanja se odvijajo še naprej, tako so pred nekaj leti znanstveniki tukaj odkrili tudi fosilizirano morsko kravo.
  • Naravni park “Tubbataha Reef”:  Nahaja se v sredini Suluškega morja in je eden svetovno poznanih koralnih grebenov, kjer se nahajata dva velika atola in nekaj manjših otočkov, odmaknjenih 130 km od kopnega. Za raziskovanje tukajšnjega podvodnega sveta, organizirajo 7 dnevni potapljaški safari . Uvršča se na Unescov seznam.
  • Pokopališče ladijskih razbitin:  V okolici otoka Corona se nahajajo potopljene japonske, vojaške ladije na različnih globinah. Potopljene so bile med drugo svetovno vojno, med napadom Američanov na Manilo.

Riževe terase Banaue: Terase so začeli v hribovje klesati in jih oblikovati pred več kot 2000 leti in sicer kitajski potomci, pleme Ifugao, nekdanji lovci na glave in odlični kmetovalci. Vsaka terasa je narejena iz prej oblikovanega kamna. Gojenje riža je povezano z religioznimi običaji in strogimi tradicionalnimi pravili. Terase se nahajajo povprečno na 1500 m nadmorske višine in razprostirajo čez osem krat večjo regijo od Slovenije. Vožnja z avtobusom iz Manile, s posameznimi postanki traja skoraj 9 ur.

Viseče krste v Sagadi: V nekaterih krajih na Kitajskem, v Indoneziji in na Filipinih je običaj pokopavanja v visečih krstah aktualen še danes. V vasici Sagada, ki se nahaja v gorati provinci severnega dela Luzona, se še vedno najdejo ljudje, ki svoje prednike pokopavajo na način, da jih v krstah obesijo na visoke pečine in jih tako simbolično približajo nebesom. Vožnja z Jeepneyjem iz Banaue v Sagado traja 3-4 ure.

Vulkanski otok Camiguin: Je majhen, čarobni, vulkanski otoček, ki je nastal z erupcijo kar sedmih vulkanov. Njegove obale so črne, a le nekaj minut z ladjico stran se nahajajo kontrasti belega peska. Otok je poznan tudi po čudoviti naravi in riževih poljih.

Donsol in plavanje z orjaškimi kitovci: Kitovci zrastejo do velikosti 18 m in tehtajo do 40 ton.  Živijo lahko do 100 let in več. Zaradi onesnaževanja morja so danes zaščiteni, kajti njihova vrsta postopoma izginja. Skupaj naj bi jih živelo samo še 1000. Donsol je daleč najbolj prepoznaven kraj v katerem se zadržujejo, občasno jih zasledijo tudi na Palawanu in po drugih državah sveta medtem ko migrirajo. Najboljši čas za opazovanje kitov je od januarja do maja.

 

NAJBOLJ PRIMEREN ČAS ZA OBISK

Meseci od decembra do maja so najbolj primerni za obisk Filipinov, takrat je vreme najbolj stanovitno.

HRANA

Na Filipinih bodo na svoj račun prišli vsi ljubitelji morske hrane. Poleg morske hrane, riža in odličnega tropskega sadja, je njihova specialiteta, za turiste zagotovo manj priljubljena jed balot, ki je sicer kuhan zarodek v jajcu, za videti ogabno.